Kompozitni materiali so sodobni materiali iz steklenih vlaken, ogljikovih vlaken in drugih sestavin. Kompoziti so material prihodnosti. Kompozitni materiali so povsod okoli nas, od športnih dodatkov iz ogljikovih vlaken (smuči, čelade, kolesa) do njihove množične uporabe v avtomobilih, letalih, pomorski industriji, robotih, kopalniški opremi itd. Rešujejo težave, dvigujejo raven zmogljivosti in omogočajo razvoj novih inovacij na trgih, kot so transport, gradbeništvo, odpornost proti koroziji, pomorstvo, infrastruktura, potrošniški izdelki, elektrika, vesoljska oprema, naprave in poslovna oprema. Zaradi svojih specifičnih lastnosti so lahko kompozitni materiali v primerjavi s tradicionalnimi materiali bolj trpežni, lažji ali cenejši. Zato se na splošno predvideva, da bodo kompoziti hitro postali pomembnejši od kovine. Prihodnost svetovnega trga kompozitov je svetla. Pričakovana rast v višini 5,1 % v obdobju 2017−2022 je že presežena. Čeprav je ena redkih industrij, ki še vedno ceni ročno delo, je za kompozitno industrijo značilna visoka dodana vrednost.
Vendar pa, tako kot v mnogo drugih panogah, podjetja sektorja kompozitne proizvodnje trpijo zaradi pomanjkanja usposobljenega osebja in nihanj delovne sile. Da bi se spopadla s tem problemom, mnoga podjetja zagotavljajo interno usposabljanje za zaposlene. Zadostna sredstva vlagajo v izpopolnjevanje vodstvenega in proizvodnega kadra svojih podjetij.
Za reševanje vseh teh izzivov je projekt CompoWin namenjen ohranjanju in povečanju konkurenčnosti ročnega dela v EU. To se doseže s podporo industriji kompozitov z izdelavo celostnega, uporabnega in privlačnega sistema usposabljanja za bodoče izdelovalce kompozitov. Pomagal bo učiteljem/izvajalcem splošnega tehničnega znanja v poklicnem izobraževanju in izobraževanju nasploh, da razvijejo potrebne spretnosti in metodologije za hitro pretvorbo v poučevanje osnovnih kompozitnih tehnik. Poleg tega bi lahko novorazvito vsebino enostavno prilagodili potrebam po internem usposabljanju v kompozitnih podjetjih ali za prekvalifikacijo sedanjih zaposlenih za delo s kompozitnimi materiali in tehnikami. Drugi pomemben rezultat bo zmožnost, da se ta sistem usposabljanja zelo hitro uvede v organizacije brez predhodnih izkušenj s kompoziti. Takšna organizacija bi potrebovala seznam osnovnih materialnih pogojev, preden bi se lotila sestavljenega tečaja usposabljanja. Ta seznam bo služil kot osnovna referenca za prvotno odločitev vodje izobraževalne organizacije, ali naj sprejme usposabljanje ali ne.
To primerjalno poročilo je eden od mejnikov projekta CompoWin, saj želi zagotoviti bolj izčrpne osnovne informacije o trenutnem stanju razvoja industrije kompozitov v sodelujočih državah in o obstoječih izzivih, s katerimi se sektor sooča (tj. pomanjkanje usposobljenega osebja, omejene raziskave in razvoj, pomanjkanje programov poklicnega izobraževanja in usposabljanja itd.). Namen drugega dela raziskovalnega procesa je bil pripraviti celovitejši pregled industrije kompozitne proizvodnje ob upoštevanju trenutnih trendov zaposlovanja in prihodnjih obetov tehnološkega razvoja. Kot rezultat so projektni partnerji izdelali Katalog priložnosti in ovir pri zaposlovanju (COBE) in Katalog osredotočenosti na potencialne tehnologije (PTFC). Raziskovalno-analitične aktivnosti je izvajal konzorcij projektnih partnerjev petih evropskih držav, t. j. Bolgarija (Poslovno-informacijski in svetovalni center – Sandanski), Hrvaška (3D Grupa Cluster), Estonija (Kuressaare Ametikool), Nemčija (SBG) in Slovenija (RRA in AFormX).
Vendar pa, tako kot v mnogo drugih panogah, podjetja sektorja kompozitne proizvodnje trpijo zaradi pomanjkanja usposobljenega osebja in nihanj delovne sile. Da bi se spopadla s tem problemom, mnoga podjetja zagotavljajo interno usposabljanje za zaposlene. Zadostna sredstva vlagajo v izpopolnjevanje vodstvenega in proizvodnega kadra svojih podjetij.
Za reševanje vseh teh izzivov je projekt CompoWin namenjen ohranjanju in povečanju konkurenčnosti ročnega dela v EU. To se doseže s podporo industriji kompozitov z izdelavo celostnega, uporabnega in privlačnega sistema usposabljanja za bodoče izdelovalce kompozitov. Pomagal bo učiteljem/izvajalcem splošnega tehničnega znanja v poklicnem izobraževanju in izobraževanju nasploh, da razvijejo potrebne spretnosti in metodologije za hitro pretvorbo v poučevanje osnovnih kompozitnih tehnik. Poleg tega bi lahko novorazvito vsebino enostavno prilagodili potrebam po internem usposabljanju v kompozitnih podjetjih ali za prekvalifikacijo sedanjih zaposlenih za delo s kompozitnimi materiali in tehnikami. Drugi pomemben rezultat bo zmožnost, da se ta sistem usposabljanja zelo hitro uvede v organizacije brez predhodnih izkušenj s kompoziti. Takšna organizacija bi potrebovala seznam osnovnih materialnih pogojev, preden bi se lotila sestavljenega tečaja usposabljanja. Ta seznam bo služil kot osnovna referenca za prvotno odločitev vodje izobraževalne organizacije, ali naj sprejme usposabljanje ali ne.
To primerjalno poročilo je eden od mejnikov projekta CompoWin, saj želi zagotoviti bolj izčrpne osnovne informacije o trenutnem stanju razvoja industrije kompozitov v sodelujočih državah in o obstoječih izzivih, s katerimi se sektor sooča (tj. pomanjkanje usposobljenega osebja, omejene raziskave in razvoj, pomanjkanje programov poklicnega izobraževanja in usposabljanja itd.). Namen drugega dela raziskovalnega procesa je bil pripraviti celovitejši pregled industrije kompozitne proizvodnje ob upoštevanju trenutnih trendov zaposlovanja in prihodnjih obetov tehnološkega razvoja. Kot rezultat so projektni partnerji izdelali Katalog priložnosti in ovir pri zaposlovanju (COBE) in Katalog osredotočenosti na potencialne tehnologije (PTFC). Raziskovalno-analitične aktivnosti je izvajal konzorcij projektnih partnerjev petih evropskih držav, t. j. Bolgarija (Poslovno-informacijski in svetovalni center – Sandanski), Hrvaška (3D Grupa Cluster), Estonija (Kuressaare Ametikool), Nemčija (SBG) in Slovenija (RRA in AFormX).
