Tla so izjemno pomemben naravni vir. V Sloveniji posebne strategije za ravnanje s tlemi še nimamo, tematike se dotikata kmetijska in prostorska zakonodaja ter tudi predlog Strategije prostorskega razvoja Slovenije 2050 (junij 2023). Na ravni EU je bila sprejeta Strategija za tla do leta 2030, katere glavni namen je vzpostaviti ustrezen monitoring tal, preprečiti in omejiti nenadzorovano in razpršeno pozidavo ter tako dokončno uveljaviti princip ničelne pozidave. Nekatere države, kot je npr. Nemčija, so se odločile za omejitveno politiko gradnje in preprečevanje zmanjševanja prekrivnosti tal.
Evropski projekt PREPSOIL, financiran s strani Evropske unije naslavlja prav to problematiko in sicer, na kakšen način trajnostno in kakovostno ravnati s tlemi. Vodilni partner v projektu je danska univerza v Aarhusu, poleg nje pa sodeluje še 18 partnerjev. Projekt se je začel julija 2022 in se bo končal junija 2025. Regionalna razvojna agencija Zasavje je bila povabljena k sodelovanju na projektu, saj je bila regija Zasavje kot ena izmed evropskih porudarskih regij izbrana kot ena od študij primera. V študiji primera bomo predstavili stanje tal v regiji, dejavnosti in dejavnike, ki so vplivali na tla v preteklosti, ki vplivajo tudi sedaj in bodo pomembni za stanje tal v prihodnosti. V ta namen smo s pomočjo zunanjih strokovnjakov z Univerze v Ljubljani, ki dobro poznajo regijo in tematiko tal, na delavnici pripravili in predstavili stanje na področju tal v Zasavski regiji.
18. maja 2023 smo v sodelovanju s strokovnjaki z Univerze v Ljubljani organizirali dogodek na temo kakovosti tal v zasavski regiji z naslovom REGIONALNA DELAVNICA NA TEMO KAKOVOSTI IN SKRBI ZA TLA V ZASAVJU v prostorih Regionalne razvojne agencije Zasavje, Kolodvorska cesta 2, 1410 Zagorje ob Savi. Spodaj so na voljo slike z dogodka, več o samem dogodku pa najdete v rubriki "Aktivnosti".
Evropski projekt PREPSOIL, financiran s strani Evropske unije naslavlja prav to problematiko in sicer, na kakšen način trajnostno in kakovostno ravnati s tlemi. Vodilni partner v projektu je danska univerza v Aarhusu, poleg nje pa sodeluje še 18 partnerjev. Projekt se je začel julija 2022 in se bo končal junija 2025. Regionalna razvojna agencija Zasavje je bila povabljena k sodelovanju na projektu, saj je bila regija Zasavje kot ena izmed evropskih porudarskih regij izbrana kot ena od študij primera. V študiji primera bomo predstavili stanje tal v regiji, dejavnosti in dejavnike, ki so vplivali na tla v preteklosti, ki vplivajo tudi sedaj in bodo pomembni za stanje tal v prihodnosti. V ta namen smo s pomočjo zunanjih strokovnjakov z Univerze v Ljubljani, ki dobro poznajo regijo in tematiko tal, na delavnici pripravili in predstavili stanje na področju tal v Zasavski regiji.
18. maja 2023 smo v sodelovanju s strokovnjaki z Univerze v Ljubljani organizirali dogodek na temo kakovosti tal v zasavski regiji z naslovom REGIONALNA DELAVNICA NA TEMO KAKOVOSTI IN SKRBI ZA TLA V ZASAVJU v prostorih Regionalne razvojne agencije Zasavje, Kolodvorska cesta 2, 1410 Zagorje ob Savi. Spodaj so na voljo slike z dogodka, več o samem dogodku pa najdete v rubriki "Aktivnosti".
Projekt PREPSOIL omogoča izvajanje misije izboljšanja kakovosti tal v evropskih regijah (EU Soil Mission), tako da pomaga ključnim akterjem zmanjšati degradacijo tal in hkrati poveča ozaveščenost o tleh. Projekt PREPSOIL bo podprl izvajanje misije za tla tako, da bo ustvaril ozaveščenost in znanje o potrebah tal med deležniki v regijah po vsej Evropi in razširil razumevanje živih laboratorijev kot orodja za vključevanje deležnikov v izboljšave tal v različnih vrstah rabe zemljišč (kmetijstvo, gozdarstvo, urbano okolje itd.).
Ocenjuje se, da je med 60 in 70% tal v Evropi nezdravih. Pomanjkanje znanja in ozaveščenosti o pomembnosti dolgoročnega zdravja tal sta glavna dejavnika degradacije tal in vplivata na njegovo sposobnost zagotavljanja ekosistemskih storitev, ki so ključnega pomena za naš planet in družbo. V okviru misije za tla "EU Soil Mission" se zavedajo, da je dvigovanje ozaveščenosti in znanja o zdravju tal ključen pristop k prehodu k zdravim tlom do leta 2030, zato bo projekt PREPSOIL ciljal na širše občinstvo: od univerz do znanstvenikov; od študentov in učiteljev do agencij za spremljanje tal ter kar je najpomembnejše - do celotne družbe.
PREPSOIL ima podporo širokega nabora partnerjev, ki so v ospredju evropskih in nacionalnih pobud na področju zdravja tal. 19 partnerjev zagotavlja odličnost in usklajene kompetence, da bi zagotovili obsežen dosežek na širokem geografskem območju, hkrati pa povečujejo ozaveščenost in sodelovanje z različnimi ciljnimi deležniki za skupno učenje.
Več informacij o projektu je na voljo na spletni platformi https://prepsoil.eu/
Ocenjuje se, da je med 60 in 70% tal v Evropi nezdravih. Pomanjkanje znanja in ozaveščenosti o pomembnosti dolgoročnega zdravja tal sta glavna dejavnika degradacije tal in vplivata na njegovo sposobnost zagotavljanja ekosistemskih storitev, ki so ključnega pomena za naš planet in družbo. V okviru misije za tla "EU Soil Mission" se zavedajo, da je dvigovanje ozaveščenosti in znanja o zdravju tal ključen pristop k prehodu k zdravim tlom do leta 2030, zato bo projekt PREPSOIL ciljal na širše občinstvo: od univerz do znanstvenikov; od študentov in učiteljev do agencij za spremljanje tal ter kar je najpomembnejše - do celotne družbe.
PREPSOIL ima podporo širokega nabora partnerjev, ki so v ospredju evropskih in nacionalnih pobud na področju zdravja tal. 19 partnerjev zagotavlja odličnost in usklajene kompetence, da bi zagotovili obsežen dosežek na širokem geografskem območju, hkrati pa povečujejo ozaveščenost in sodelovanje z različnimi ciljnimi deležniki za skupno učenje.
Več informacij o projektu je na voljo na spletni platformi https://prepsoil.eu/
Zasavsko regijo sestavljajo mesta: Litija, Zagorje ob Savi, Trbovlje in Hrastnik, ki se vsa nahajajo ob reki Savi. Regija ima bogato zgodovino rudarstva in industrije, pri čemer je bilo v preteklosti najpomembnejše premogovništvo. Danes prehaja regija v bolj raznoliko gospodarstvo, osredotočeno na tehnologijo in inovacije. Regijo odlikuje izrazita dvojnost, ki se odraža praktično v vseh biološko-fizičnih elementih, kar ima ključno vlogo pri stanju okolja in zemlje. Dvojnost v regiji je najbolj očitna med:
Ljudje so se prilagodili naravnim razmeram in razvoj svojih dejavnosti usmerili neposredno v dolinske kotline. V slednjih so močno negativni vplivi na okolje in tla zelo neposredni in koncentrirani. Na višjih delih so te manj očitni (skriti), posredni in predvsem veliko bolj razpršeni.
Stanje tal v celotni regiji je po eni strani neposreden odraz naravnih dejavnikov (osnovna podlaga, površje, podnebje, voda, čas in tudi vegetacijsko prekrivanje) in običajno odraža prevladujoče naravno pridobljene značilnosti. Po drugi strani pa so tla, še posebej v dolinah, jasen odraz človekovih dejavnosti. Na redkih območjih, kjer ljudje kmetujejo, so tla delno spremenjena (ravnina za kmetovanje na površini, z večjo zračnostjo in manj organske snovi). Ta izjemno razpršena mikroobmočja lahko imajo tla z nadpovprečnimi vrednostmi hranil, organsko snovjo in biotsko raznovrstnostjo zaradi zelo premišljene uporabe. Na večini drugih delov doline so tla popolnoma spremenjena. Prevladujejo urbana raba (zeleni prostori, parki), kjer so tla pokrita s polprepustnimi ali neprepustnimi materiali in plastmi (asfalt, beton, pesek, ostanki industrijske in energetske proizvodnje).
Kar zadeva stanje tal v regiji, je onesnaženje na prvem mestu, še posebej v spodnjih delih dolin, blizu industrializiranih območij. Regija je na splošno bolj onesnažena kot preostali deli Slovenije. Za razliko od drugih regij se onesnaževanje nadaljuje kljub povečanim okoljskim standardom na prelomu tisočletja, in kar je še pomembneje, je bilo zelo malo storjenega za popravljanje že obstoječe onesnaženosti in izboljšanje razmer (npr. sežiganje v cementnih obratih). Z vidika zaščite zdravja in spodbujanja zdravja so prebivalci regije bolj ogroženi zaradi onesnaženega okolja kot drugod v Sloveniji. Večina raziskav o onesnaževanju okolja se je osredotočila na kakovost zraka in vode, ker je onesnaževanje in njegove posledice najbolj pomembno. Raziskave onesnaženosti tal kažejo prekomerno onesnaženost tal s prahom, težkimi kovinami, vključno s kadmijem, živim srebrom, kromom itd., ter dolgotrajno onesnaženost tal s spojinami žvepla. Težke kovine vstopajo v vegetacijo in vodotoke, pa tudi neposredno v živali in ljudi. Koncentracije so povišane po celotni regiji, še posebej v dolinah, kot na bolj odročnih delih hribovitega območja. Tla so še posebej hudo kemično poškodovana zaradi izpostavljenosti kislim žveplovim spojinam. pH vrednost tal se je zmanjšala za eno pH enoto najprej v neposredni bližini termoelektrarne in nato še v širši regiji. Ta pomembno padanje, še posebej na prvotno kislih tleh na silikatnih površinah, ima pomemben negativen vpliv na vegetacijo. Pričakuje se postopno izboljšanje v prihodnosti, saj so negativni vplivi na tla lahko obnovljeni (nevtralizirani), vendar v zelo dolgih časovnih obdobjih (stoletjih).
Podzemsko rudarjenje je prav tako negativno vplivalo na tla, še posebej pri potopu tal. V vseh primerih je površje degradirano in v večini primerov prepuščeno kolonizaciji pionirskih rastlin in/ali invazivnih tujerodnih rastlin. Vrnitev v naravno prvotno stanje se lahko močno olajša in pospeši s človeškim posredovanjem, vendar to zahteva visoke finančne naložbe in stalno spremljanje procesa prekrivanja (nadzor tujerodnih vrst). Zato se ta proces običajno prepušča samemu sebi ali se opravi neustrezno in neprofesionalno (za zmanjšanje stroškov).
Nazadnje je vredno omeniti situacijo naklona. Celotno višinsko območje regije je potencialno zelo občutljivo na vodno erozijo in plazove. Na srečo je vegetacijsko prekrivanje dobro in relativno dobro stabilizira tla. Vendar so območja z mehkejšimi, slabo povezujočimi kamninami že sami po sebi izjemno ranljiva za plazove. Slaba novica je, da bodo podnebne spremembe negativno vplivale na gozdno rastlinstvo, kar lahko bistveno poveča dejansko tveganje za naklonske procese (zdrse in plazove). Posledice naklonskih procesov so vidne po celotni regiji z redno zaprtimi cestami in ogroženimi zgradbami.
Socialno-ekonomska situacija v regiji
Pretekla rudarska dejavnost je bila skupaj z obstoječo industrijo in proizvodnjo energije (termoelektrarna na premog je bila aktivna skoraj stoletje - 1915-2014) prepoznana kot glavni vzrok za kakovost in upravljanje tal. Med največjimi pritiski te dejavnosti je bilo omenjeno odstranjevanje tal (odkopi na prostem), sledilo je onesnaževanje tal z različnimi viri (onesnaženje tal s težkimi kovinami, vključno s kadmijem, živim srebrom, kromom itd.). To onesnaženje se kaže z odkrivanjem težkih kovin v tleh, ki jih doslej niso odstranili. V preteklosti je bilo narejenih več izračunov, da bi bilo treba približno 4 metre tal (v globino) odstraniti, da bi ponovno vzpostavili stanje zdrave zemlje. Trenutno post-rudarska dejavnost še vedno vpliva na tla v regiji s spremljanjem in upravljanjem območja (zadrževanje vode in kanali, paša, sajenje rastlin za zadrževanje vode in preprečevanje erozije). Vendar je bilo na delavnici omenjeno, da ta postopek ni bil ustrezno posredovan širši javnosti. Poleg tega se nekaj te zemlje pripravlja za razvoj, kar pomeni, da bodo ta tla na koncu zapečatena/odstranjena. Kot dobro prakso je mogoče omeniti obstoječo namestitev sončnih elektrarn na dveh različnih lokacijah v regiji.
Ena izmed ovir je pomanjkanje finančnih virov, tako za spremljanje (občine so odvisne od lastnih virov) kot za ukrepe. En finančni vir bi lahko bil Sklad za pravičen prehod, vendar program podpira samo ukrepe, če je zemljišče pripravljeno za gradnjo, ne pa za ukrepe renaturacije. Druga ovira je politika na nacionalni ravni, saj trenutno ni nacionalnega strateškega dokumenta, ki bi se nanašal samo na tla. Večinoma se uredba, ki se nanaša na tla, nanaša na zakonodajo o kmetijskih zemljiščih (in omejitev njihove uporabe), vendar ni ločene uredbe za zapečatenje tal ali kaj podobnega. Poleg tega so politika in politiki sami bili prepoznani kot problematični dejavnik zaradi njihove pomanjkljive povezanosti s tlemi in uporabo zemljišča nasploh. Predvsem lokalna politika je večinoma usmerjena v naložbe in se ni preusmerila v bolj trajnostne prakse.
Med največjimi izzivi za prihodnost so deležniki prepoznali podnebne spremembe, zlasti obilne padavine, neurja in močne deževje ter njihov vpliv zaradi neugodnega terena in vrste tal, pri čemer še niso bile sprejete nobene politike prilagajanja ali omilitve. Regija se sooča s plazovi in okrevanjem od že prisotne škode, to pa se bo v prihodnosti samo še povečalo.
Zaključki
Mestne občine Litija, Zagorje, Trbovlje in Hrastnik ležijo ob reki Savi, v osrednjem delu Posavskih hribov, ki imajo najbolj raznoliko geološko strukturo vseh slovenskih pokrajin. Prevladuje fluvioklastična površina, ki jo tvorijo površinski vodotoki zaradi prevladujočega dolomita nad apnencem. Območje je eno najbolj razgibanih, s povprečnim naklonom do 20,5°, s strmimi vrednostmi v dolini reke Save in ob drugih potokih in rekah (preko 75°). Regija ima visok potencial nevarnosti zaradi negativnih naklonskih procesov, kot so vodna erozija, plazovi, visoki nakloni in drsišča. Geološka podlaga, vrsta tal in topografija so ključni dejavniki, ki prispevajo k temu vplivu. Težke padavine, pogoste poplave in neurja ter hkrati nagnjena tla so glavni razlogi za različne naklonske procese v regiji. Plazovi se pojavljajo v obliki drsečih, plazovitih ali točkovnih plazov, pri čemer so številni plazovi povezani s spremenjenimi vrstami tal zaradi gradbenih dejavnosti. Fizična nestabilnost tal zaradi močnih padavin je še bolj povečana z vplivi kemične degradacije in erozije, ki jih povzročajo človeški dejavniki, kot so rudarstvo in industrija.
Spremembe v uporabi zemljišč so prav tako prispevale k vplivom na tla v regiji. Gradnja cest, nakupovalnih središč in drugih infrastrukturnih projektov je povzročila zapečatenje tal, kar otežuje infiltracijo vode v tla in poslabšuje hidrološko ravnovesje. Izsekavanje gozdov in urbanizacija sta zmanjšala površino gozda in naravnih habitatov, kar negativno vpliva na biodiverziteto in funkcije ekosistema. Tla, ki so bila nekoč gozdna in kmetijska zemljišča, so zdaj prekrita s asfaltom, betonom in drugimi nepropustnimi površinami, kar zmanjšuje sposobnost tal za zadrževanje vode in poslabšuje erozijo tal.
Socio-ekonomski vplivi so povezani s spreminjanjem gospodarskih dejavnosti v regiji. Pretekla odvisnost od rudarstva in težke industrije je pustila območja z degradiranimi tlemi in izgubo rodovitnih območij. To je privedlo do gospodarskih izzivov in omejitev v razvoju regije. Gradbena dejavnost, ki je postala glavni gospodarski motor regije, ima negativen vpliv na tla zaradi zapečatenja in onesnaženja tal. Pomanjkanje finančnih virov in politična usmerjenost v investicije namesto v trajnostne prakse sta omejevalna faktorja pri upravljanju tal in zmanjševanju njihovega vpliva. Vpliv podnebnih sprememb na padavine in nakloninske procese bo v prihodnosti še dodatno povečal pritisk na tla in zahteval ustrezne ukrepe prilagajanja in omilitve.
Celoten vpliv na tla v regiji je torej rezultat kompleksne kombinacije naravnih in humanih dejavnikov, ki so privedli do degradacije tal, izgube rodovitnih območij in grožnje za zdravje prebivalstva in okolje. Upoštevanje in upravljanje teh vplivov zahteva celosten pristop, ki vključuje strokovno znanje, politično podporo in usmerjenost k trajnostnemu razvoju in ohranjanju naravne dediščine regije.
Prihodnja raba zemljišč
Kar se tiče prihodnjega razvoja tal, bo določen del zemljišč zagotovo namenjen gradnji, tudi če bodo pravila za spreminjanje namembnosti kmetijskih zemljišč v gradbena zemljišča postala strožja. Na delavnici je bil podan tudi predlog, da bi omejili gradnjo nakupovalnih središč, ki zavzemajo velike površine mest v Zasavju. Poleg tega bi bilo mogoče določen del degradiranih zemljišč obnoviti in obuditi. Močno onesnažena tla, ki so ostala iz preteklosti, bodo v večini območij ostala izziv, saj je zamenjava tolikšne količine tal nemogoča, in druge metode omilitve še niso dovolj učinkovite.
Pozornost je treba nameniti tudi podnebnim spremembam, kot sta erozija in plazovi, ki niso posledica samo poletnih neurij in poplav, temveč tudi nepremišljenih posegov. Na delavnici je bil posebej izpostavljen kamnolom v Kresnicah, ki bi ga bilo treba postopoma ozeleniti, prav tako pa je zaskrbljujoča intenzivna rast japonskega dresnika ob reki Savi v okolici Kresnic. Nadaljevalo se bo tudi zaraščanje kmetijskih zemljišč na pobočjih in širjenje gozda z vprašljivo kakovostjo. Veliko število kmetij bo zapuščenih, pašniki pa bodo zaraščeni. Eden od udeležencev je omenil možnost pojavljanja novih pridelkov, kot sta sirek in konoplja, namesto koruze.
Ugotovitve na regionalni delavnici na temo kakovosti in skrbi za tla v Zasavju
Na delavnici so bili identificirani različni projekti, med njimi: politike za upravljanje tal, prostorsko načrtovanje, spremljanje, ozaveščanje med različnimi ciljnimi skupinami (mladostniki, otroci, deležniki, prebivalci), kmetijske prakse, promet, ravnanje z odpadki in vrtnarjenje. Prihodnost upravljanja tal večina deležnikov vidi v vzpostavitvi spremljanja kakovosti tal, ki se izvaja letno. Za ta namen bi lahko obstoječi regionalni laboratorij imenovan Regionalni tehnološki center prevzel vlogo izvajanja analiz in tudi komuniciranja s prebivalci regije. Več deležnikov je omenilo, da bi morala biti na voljo informacijski center ali informacije o tem, kako ukrepati, če se odkrije onesnažena tla – te informacije bi morale zagotavljati nosilci znanja, kot so akademija in raziskovalne ustanove, večinoma zunaj regije.
Na političnem področju je bilo poudarjeno, da bi bilo treba na ravni EU sprejeti ustrezno zakonodajo o tleh, toda občine bi morale tudi strategično upravljati prostor in izvajati večletne programe, kjer bi bil poudarek na zagotavljanju kakovosti tal. V področju gradnje bi bilo treba prenoviti smernice in vključiti možnost zelenih streh in uporabe naravnih materialov.
Znanje občinskih uradnikov na področju upravljanja tal bi bilo treba izboljšati, dejavnosti, kot je obdelava tal v šolskih vrtovih, pa bi morale biti vključene v izobraževanje kot del jedrnih predmetov. Tudi v vrtcih se lahko otroci učijo, kaj so tla in kaj se lahko pridela iz njih s pomočjo dvignjenih gredic, sadovnjakov ali drugih učnih poligonov.
Na področju kmetijstva so bili izpostavljeni številni ukrepi, kot so novi pridelki na poljih namesto koruze, konoplja in sirek, ki so dobri čistilci tal; ponovno uvajanje majhnega živinorejskega gospodarstva (reja drobnice - koz in ovc) za boljša tla, delitev strojev, še posebej traktorjev, in zadrug, komunalni kompostni obrati itd. Potrebno je vzpostaviti vrtne površine, ki morajo imeti jasne pogoje za gojenje, ki morajo biti na primer brez rabe sredstev za zaščito rastlin. Ustanovljene bi bile lahko tudi mestne goščave in sadovnjaki, z načrtom za gozdarstvo in strokovnim vzdrževanjem.
Kot prometni ukrep je bila poudarjena gradnja kolesarske steze, ki bi prispevala k zmanjšanju onesnaženja tal. Učinkovitejše zbiranje in odstranjevanje odpadkov ter zmanjševanje embalaže bi prav tako lahko prispevalo k kakovosti tal, saj bi preprečilo divja odlagališča.
Predlagane raziskave, na podlagi poročila in ugotovitev na delavnici:
• Večletno spremljanje kakovosti tal (plodnost tal, prisotnost težkih kovin itd.) v izbranih regijah (primerjava enakih vrst regij, v tem primeru po končanih rudarskih dejavnostih).
• Fotografska dokumentacija območij z revnimi tlemi (degradirana tla) in dobrih praks, da se poveča ozaveščenost in bolje prikaže deležnikom, kako upravljati tla na pravi način.
• Pilotni projekti dobrih praks upravljanja tal (preoblikovanje praks iz drugih podobnih regij, pilotno testiranje in evalvacija).
• Spletna platforma kot pilotna dejavnost za predstavitev smernic za ukrepanje v primeru odkritja slabih talnih razmer (platforma naj bo uporabniku prijazna in usmerjena k splošni populaciji).
• Ustanovitev vzorčnih primerov dobrih praks (kot načrtovano v projektu).
• Analiza okvira upravljanja za upravljanje tal, identifikacija vrzeli -> priprava smernic o potrebni politiki in odgovornosti deležnikov na različnih upravnih ravneh.
• Analiza vpliva večjih onesnaževalcev (industrija) na kakovost tal (trajnostno upravljanje tal, spremljanje; primerjava nacionalnih praks).
• Državljanska znanost - povečanje ozaveščenosti o pomembnosti tal in znanju prebivalstva za trajnostno upravljanje tal.
Celotna raziskava je na voljo v spodnjem dokumentu (v angleškem jeziku).
- gorskimi deli: višji nadmorski višini, strma in razgibana topografija, trde in konsolidirane kamnine, hitro odtekanje vode iz vodotokov, območje nad temperaturnim obratom, boljše razpadanje kamnin, plitva tla, nadpovprečna gozdna površina, prevladujoči posredni vplivi na okolje in tla;
- dolinskimi deli: nižje nadmorske višine, ravninska topografija, mehkejše in nespojene kamnine, pritekanje vode iz višjih delov, območje pod temperaturnim obratom in slabo razpadanje kamnin, debelejša tla, nadpovprečna antropogena raba.
Ljudje so se prilagodili naravnim razmeram in razvoj svojih dejavnosti usmerili neposredno v dolinske kotline. V slednjih so močno negativni vplivi na okolje in tla zelo neposredni in koncentrirani. Na višjih delih so te manj očitni (skriti), posredni in predvsem veliko bolj razpršeni.
Stanje tal v celotni regiji je po eni strani neposreden odraz naravnih dejavnikov (osnovna podlaga, površje, podnebje, voda, čas in tudi vegetacijsko prekrivanje) in običajno odraža prevladujoče naravno pridobljene značilnosti. Po drugi strani pa so tla, še posebej v dolinah, jasen odraz človekovih dejavnosti. Na redkih območjih, kjer ljudje kmetujejo, so tla delno spremenjena (ravnina za kmetovanje na površini, z večjo zračnostjo in manj organske snovi). Ta izjemno razpršena mikroobmočja lahko imajo tla z nadpovprečnimi vrednostmi hranil, organsko snovjo in biotsko raznovrstnostjo zaradi zelo premišljene uporabe. Na večini drugih delov doline so tla popolnoma spremenjena. Prevladujejo urbana raba (zeleni prostori, parki), kjer so tla pokrita s polprepustnimi ali neprepustnimi materiali in plastmi (asfalt, beton, pesek, ostanki industrijske in energetske proizvodnje).
Kar zadeva stanje tal v regiji, je onesnaženje na prvem mestu, še posebej v spodnjih delih dolin, blizu industrializiranih območij. Regija je na splošno bolj onesnažena kot preostali deli Slovenije. Za razliko od drugih regij se onesnaževanje nadaljuje kljub povečanim okoljskim standardom na prelomu tisočletja, in kar je še pomembneje, je bilo zelo malo storjenega za popravljanje že obstoječe onesnaženosti in izboljšanje razmer (npr. sežiganje v cementnih obratih). Z vidika zaščite zdravja in spodbujanja zdravja so prebivalci regije bolj ogroženi zaradi onesnaženega okolja kot drugod v Sloveniji. Večina raziskav o onesnaževanju okolja se je osredotočila na kakovost zraka in vode, ker je onesnaževanje in njegove posledice najbolj pomembno. Raziskave onesnaženosti tal kažejo prekomerno onesnaženost tal s prahom, težkimi kovinami, vključno s kadmijem, živim srebrom, kromom itd., ter dolgotrajno onesnaženost tal s spojinami žvepla. Težke kovine vstopajo v vegetacijo in vodotoke, pa tudi neposredno v živali in ljudi. Koncentracije so povišane po celotni regiji, še posebej v dolinah, kot na bolj odročnih delih hribovitega območja. Tla so še posebej hudo kemično poškodovana zaradi izpostavljenosti kislim žveplovim spojinam. pH vrednost tal se je zmanjšala za eno pH enoto najprej v neposredni bližini termoelektrarne in nato še v širši regiji. Ta pomembno padanje, še posebej na prvotno kislih tleh na silikatnih površinah, ima pomemben negativen vpliv na vegetacijo. Pričakuje se postopno izboljšanje v prihodnosti, saj so negativni vplivi na tla lahko obnovljeni (nevtralizirani), vendar v zelo dolgih časovnih obdobjih (stoletjih).
Podzemsko rudarjenje je prav tako negativno vplivalo na tla, še posebej pri potopu tal. V vseh primerih je površje degradirano in v večini primerov prepuščeno kolonizaciji pionirskih rastlin in/ali invazivnih tujerodnih rastlin. Vrnitev v naravno prvotno stanje se lahko močno olajša in pospeši s človeškim posredovanjem, vendar to zahteva visoke finančne naložbe in stalno spremljanje procesa prekrivanja (nadzor tujerodnih vrst). Zato se ta proces običajno prepušča samemu sebi ali se opravi neustrezno in neprofesionalno (za zmanjšanje stroškov).
Nazadnje je vredno omeniti situacijo naklona. Celotno višinsko območje regije je potencialno zelo občutljivo na vodno erozijo in plazove. Na srečo je vegetacijsko prekrivanje dobro in relativno dobro stabilizira tla. Vendar so območja z mehkejšimi, slabo povezujočimi kamninami že sami po sebi izjemno ranljiva za plazove. Slaba novica je, da bodo podnebne spremembe negativno vplivale na gozdno rastlinstvo, kar lahko bistveno poveča dejansko tveganje za naklonske procese (zdrse in plazove). Posledice naklonskih procesov so vidne po celotni regiji z redno zaprtimi cestami in ogroženimi zgradbami.
Socialno-ekonomska situacija v regiji
Pretekla rudarska dejavnost je bila skupaj z obstoječo industrijo in proizvodnjo energije (termoelektrarna na premog je bila aktivna skoraj stoletje - 1915-2014) prepoznana kot glavni vzrok za kakovost in upravljanje tal. Med največjimi pritiski te dejavnosti je bilo omenjeno odstranjevanje tal (odkopi na prostem), sledilo je onesnaževanje tal z različnimi viri (onesnaženje tal s težkimi kovinami, vključno s kadmijem, živim srebrom, kromom itd.). To onesnaženje se kaže z odkrivanjem težkih kovin v tleh, ki jih doslej niso odstranili. V preteklosti je bilo narejenih več izračunov, da bi bilo treba približno 4 metre tal (v globino) odstraniti, da bi ponovno vzpostavili stanje zdrave zemlje. Trenutno post-rudarska dejavnost še vedno vpliva na tla v regiji s spremljanjem in upravljanjem območja (zadrževanje vode in kanali, paša, sajenje rastlin za zadrževanje vode in preprečevanje erozije). Vendar je bilo na delavnici omenjeno, da ta postopek ni bil ustrezno posredovan širši javnosti. Poleg tega se nekaj te zemlje pripravlja za razvoj, kar pomeni, da bodo ta tla na koncu zapečatena/odstranjena. Kot dobro prakso je mogoče omeniti obstoječo namestitev sončnih elektrarn na dveh različnih lokacijah v regiji.
Ena izmed ovir je pomanjkanje finančnih virov, tako za spremljanje (občine so odvisne od lastnih virov) kot za ukrepe. En finančni vir bi lahko bil Sklad za pravičen prehod, vendar program podpira samo ukrepe, če je zemljišče pripravljeno za gradnjo, ne pa za ukrepe renaturacije. Druga ovira je politika na nacionalni ravni, saj trenutno ni nacionalnega strateškega dokumenta, ki bi se nanašal samo na tla. Večinoma se uredba, ki se nanaša na tla, nanaša na zakonodajo o kmetijskih zemljiščih (in omejitev njihove uporabe), vendar ni ločene uredbe za zapečatenje tal ali kaj podobnega. Poleg tega so politika in politiki sami bili prepoznani kot problematični dejavnik zaradi njihove pomanjkljive povezanosti s tlemi in uporabo zemljišča nasploh. Predvsem lokalna politika je večinoma usmerjena v naložbe in se ni preusmerila v bolj trajnostne prakse.
Med največjimi izzivi za prihodnost so deležniki prepoznali podnebne spremembe, zlasti obilne padavine, neurja in močne deževje ter njihov vpliv zaradi neugodnega terena in vrste tal, pri čemer še niso bile sprejete nobene politike prilagajanja ali omilitve. Regija se sooča s plazovi in okrevanjem od že prisotne škode, to pa se bo v prihodnosti samo še povečalo.
Zaključki
Mestne občine Litija, Zagorje, Trbovlje in Hrastnik ležijo ob reki Savi, v osrednjem delu Posavskih hribov, ki imajo najbolj raznoliko geološko strukturo vseh slovenskih pokrajin. Prevladuje fluvioklastična površina, ki jo tvorijo površinski vodotoki zaradi prevladujočega dolomita nad apnencem. Območje je eno najbolj razgibanih, s povprečnim naklonom do 20,5°, s strmimi vrednostmi v dolini reke Save in ob drugih potokih in rekah (preko 75°). Regija ima visok potencial nevarnosti zaradi negativnih naklonskih procesov, kot so vodna erozija, plazovi, visoki nakloni in drsišča. Geološka podlaga, vrsta tal in topografija so ključni dejavniki, ki prispevajo k temu vplivu. Težke padavine, pogoste poplave in neurja ter hkrati nagnjena tla so glavni razlogi za različne naklonske procese v regiji. Plazovi se pojavljajo v obliki drsečih, plazovitih ali točkovnih plazov, pri čemer so številni plazovi povezani s spremenjenimi vrstami tal zaradi gradbenih dejavnosti. Fizična nestabilnost tal zaradi močnih padavin je še bolj povečana z vplivi kemične degradacije in erozije, ki jih povzročajo človeški dejavniki, kot so rudarstvo in industrija.
Spremembe v uporabi zemljišč so prav tako prispevale k vplivom na tla v regiji. Gradnja cest, nakupovalnih središč in drugih infrastrukturnih projektov je povzročila zapečatenje tal, kar otežuje infiltracijo vode v tla in poslabšuje hidrološko ravnovesje. Izsekavanje gozdov in urbanizacija sta zmanjšala površino gozda in naravnih habitatov, kar negativno vpliva na biodiverziteto in funkcije ekosistema. Tla, ki so bila nekoč gozdna in kmetijska zemljišča, so zdaj prekrita s asfaltom, betonom in drugimi nepropustnimi površinami, kar zmanjšuje sposobnost tal za zadrževanje vode in poslabšuje erozijo tal.
Socio-ekonomski vplivi so povezani s spreminjanjem gospodarskih dejavnosti v regiji. Pretekla odvisnost od rudarstva in težke industrije je pustila območja z degradiranimi tlemi in izgubo rodovitnih območij. To je privedlo do gospodarskih izzivov in omejitev v razvoju regije. Gradbena dejavnost, ki je postala glavni gospodarski motor regije, ima negativen vpliv na tla zaradi zapečatenja in onesnaženja tal. Pomanjkanje finančnih virov in politična usmerjenost v investicije namesto v trajnostne prakse sta omejevalna faktorja pri upravljanju tal in zmanjševanju njihovega vpliva. Vpliv podnebnih sprememb na padavine in nakloninske procese bo v prihodnosti še dodatno povečal pritisk na tla in zahteval ustrezne ukrepe prilagajanja in omilitve.
Celoten vpliv na tla v regiji je torej rezultat kompleksne kombinacije naravnih in humanih dejavnikov, ki so privedli do degradacije tal, izgube rodovitnih območij in grožnje za zdravje prebivalstva in okolje. Upoštevanje in upravljanje teh vplivov zahteva celosten pristop, ki vključuje strokovno znanje, politično podporo in usmerjenost k trajnostnemu razvoju in ohranjanju naravne dediščine regije.
Prihodnja raba zemljišč
Kar se tiče prihodnjega razvoja tal, bo določen del zemljišč zagotovo namenjen gradnji, tudi če bodo pravila za spreminjanje namembnosti kmetijskih zemljišč v gradbena zemljišča postala strožja. Na delavnici je bil podan tudi predlog, da bi omejili gradnjo nakupovalnih središč, ki zavzemajo velike površine mest v Zasavju. Poleg tega bi bilo mogoče določen del degradiranih zemljišč obnoviti in obuditi. Močno onesnažena tla, ki so ostala iz preteklosti, bodo v večini območij ostala izziv, saj je zamenjava tolikšne količine tal nemogoča, in druge metode omilitve še niso dovolj učinkovite.
Pozornost je treba nameniti tudi podnebnim spremembam, kot sta erozija in plazovi, ki niso posledica samo poletnih neurij in poplav, temveč tudi nepremišljenih posegov. Na delavnici je bil posebej izpostavljen kamnolom v Kresnicah, ki bi ga bilo treba postopoma ozeleniti, prav tako pa je zaskrbljujoča intenzivna rast japonskega dresnika ob reki Savi v okolici Kresnic. Nadaljevalo se bo tudi zaraščanje kmetijskih zemljišč na pobočjih in širjenje gozda z vprašljivo kakovostjo. Veliko število kmetij bo zapuščenih, pašniki pa bodo zaraščeni. Eden od udeležencev je omenil možnost pojavljanja novih pridelkov, kot sta sirek in konoplja, namesto koruze.
Ugotovitve na regionalni delavnici na temo kakovosti in skrbi za tla v Zasavju
Na delavnici so bili identificirani različni projekti, med njimi: politike za upravljanje tal, prostorsko načrtovanje, spremljanje, ozaveščanje med različnimi ciljnimi skupinami (mladostniki, otroci, deležniki, prebivalci), kmetijske prakse, promet, ravnanje z odpadki in vrtnarjenje. Prihodnost upravljanja tal večina deležnikov vidi v vzpostavitvi spremljanja kakovosti tal, ki se izvaja letno. Za ta namen bi lahko obstoječi regionalni laboratorij imenovan Regionalni tehnološki center prevzel vlogo izvajanja analiz in tudi komuniciranja s prebivalci regije. Več deležnikov je omenilo, da bi morala biti na voljo informacijski center ali informacije o tem, kako ukrepati, če se odkrije onesnažena tla – te informacije bi morale zagotavljati nosilci znanja, kot so akademija in raziskovalne ustanove, večinoma zunaj regije.
Na političnem področju je bilo poudarjeno, da bi bilo treba na ravni EU sprejeti ustrezno zakonodajo o tleh, toda občine bi morale tudi strategično upravljati prostor in izvajati večletne programe, kjer bi bil poudarek na zagotavljanju kakovosti tal. V področju gradnje bi bilo treba prenoviti smernice in vključiti možnost zelenih streh in uporabe naravnih materialov.
Znanje občinskih uradnikov na področju upravljanja tal bi bilo treba izboljšati, dejavnosti, kot je obdelava tal v šolskih vrtovih, pa bi morale biti vključene v izobraževanje kot del jedrnih predmetov. Tudi v vrtcih se lahko otroci učijo, kaj so tla in kaj se lahko pridela iz njih s pomočjo dvignjenih gredic, sadovnjakov ali drugih učnih poligonov.
Na področju kmetijstva so bili izpostavljeni številni ukrepi, kot so novi pridelki na poljih namesto koruze, konoplja in sirek, ki so dobri čistilci tal; ponovno uvajanje majhnega živinorejskega gospodarstva (reja drobnice - koz in ovc) za boljša tla, delitev strojev, še posebej traktorjev, in zadrug, komunalni kompostni obrati itd. Potrebno je vzpostaviti vrtne površine, ki morajo imeti jasne pogoje za gojenje, ki morajo biti na primer brez rabe sredstev za zaščito rastlin. Ustanovljene bi bile lahko tudi mestne goščave in sadovnjaki, z načrtom za gozdarstvo in strokovnim vzdrževanjem.
Kot prometni ukrep je bila poudarjena gradnja kolesarske steze, ki bi prispevala k zmanjšanju onesnaženja tal. Učinkovitejše zbiranje in odstranjevanje odpadkov ter zmanjševanje embalaže bi prav tako lahko prispevalo k kakovosti tal, saj bi preprečilo divja odlagališča.
Predlagane raziskave, na podlagi poročila in ugotovitev na delavnici:
• Večletno spremljanje kakovosti tal (plodnost tal, prisotnost težkih kovin itd.) v izbranih regijah (primerjava enakih vrst regij, v tem primeru po končanih rudarskih dejavnostih).
• Fotografska dokumentacija območij z revnimi tlemi (degradirana tla) in dobrih praks, da se poveča ozaveščenost in bolje prikaže deležnikom, kako upravljati tla na pravi način.
• Pilotni projekti dobrih praks upravljanja tal (preoblikovanje praks iz drugih podobnih regij, pilotno testiranje in evalvacija).
• Spletna platforma kot pilotna dejavnost za predstavitev smernic za ukrepanje v primeru odkritja slabih talnih razmer (platforma naj bo uporabniku prijazna in usmerjena k splošni populaciji).
• Ustanovitev vzorčnih primerov dobrih praks (kot načrtovano v projektu).
• Analiza okvira upravljanja za upravljanje tal, identifikacija vrzeli -> priprava smernic o potrebni politiki in odgovornosti deležnikov na različnih upravnih ravneh.
• Analiza vpliva večjih onesnaževalcev (industrija) na kakovost tal (trajnostno upravljanje tal, spremljanje; primerjava nacionalnih praks).
• Državljanska znanost - povečanje ozaveščenosti o pomembnosti tal in znanju prebivalstva za trajnostno upravljanje tal.
Celotna raziskava je na voljo v spodnjem dokumentu (v angleškem jeziku).
Dokumenti
Kristijan Adamlje
Strokovni sodelavec (Center za pravični prehod)
kristijan.adamlje@rra-zasavje.si
+386(0)40 186 526
Strokovni sodelavec (Center za pravični prehod)
kristijan.adamlje@rra-zasavje.si
+386(0)40 186 526
